Ustaljen naziv za evidenco stavb v katastru nepremičnin. Ko je uporabno dovoljenje izvršljivo, organ za gradbeništvo katastrskemu uradu pošlje dovoljenje in geodetski posnetek. Investitor lahko tudi sam zaprosi za vpis stavbe (Zakon o gradnji, NN 155/25, čl. 106). Stavbo v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti vpiše sodišče (čl. 107).
Poglavje: 2.6, 5.2
Trije koeficienti iz prostorskega načrta merijo različne stvari (Pravilnik o prostornim planovima, NN 152/23, čl. 4). Kig meri tloris (zemljišče pod stavbo / parcela), kis skupno gradbeno bruto površino (GBP) vseh etaž / parcela, kisn samo GBP nadzemnih etaž (suteren, pritličje, nadstropje, umaknjeno nadstropje, mansarda) / parcela, kisp pa podzemni del (klet). Primer: parcela 600 m², hiša s tlorisom 120 m², pritličje in nadstropje (po 120 m² GBP) ter pomožna klet 120 m², vkopana več kot 75 %, ki se v GBP šteje s faktorjem 0,50, torej 60 m². Takrat je kig = 120 / 600 = 0,20, kisn = 240 / 600 = 0,40, kisp = 60 / 600 = 0,10, kis = 300 / 600 = 0,50. Če načrt dovoljuje kig 0,30 in kisn 0,50, ta hiša izpolnjuje oba. S skupno 300 m² GBP je tudi pod mejo manj zahtevne stavbe (400 m²).
Etaža, ki je povsem vkopana ali vkopana več kot 50 % v končno urejen teren. Manj vkopana etaža je suteren (S) (Pravilnik o prostornim planovima, NN 152/23). Če je vsaj 75 % kleti pod terenom, se v GBP šteje s koeficientom 0,25, kadar služi kot garaža, ali 0,50, kadar je pomožni prostor (NN 93/17). Pogosto je namenjena garaži, tehničnim prostorom ali shrambi in gradnjo bistveno podraži.
Poglavje: 2.4, 3.5, 5.3
Razmerje med gradbeno bruto površino (GBP) vseh objektov na gradbeni parceli, vključno s podzemnimi etažami, in površino gradbene parcele (Pravilnik o prostornim planovima, NN 152/23, čl. 4). Prostorski načrt za gradnjo na stavbnem zemljišču obvezno določa največji kig, največji kis in največjo GBP, po potrebi pa še posebej kisn (nadzemno) in kisp (podzemno) (čl. 12). Omejuje skupno velikost hiše. Glej: kig, kis in kisn: razlika in primer.
Poglavje: 2.1, 2.4
Razmerje med površino zemljišča pod stavbami in površino gradbene parcele (Pravilnik o prostornim planovima, NN 152/23, čl. 4). Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija zaprtih delov stavbe ter odprtih in nadkritih konstrukcijskih delov na parcelo, brez balkonov. Terasa v pritličju se šteje, če je konstrukcijski del podzemne etaže. Ne zavisi od števila etaž, temveč od tlorisa. Skupaj z odmiki od meja določa, koliko parcele sme hiša zavzeti. Glej: kig, kis in kisn: razlika in primer.
Poglavje: 2.1, 2.4
Enkratna dajatev občini ali mestu za gradnjo komunalne infrastrukture (Zakon o komunalnom gospodarstvu, NN 68/18). Izračuna se iz prostornine stavbe v m³, pomnožene z enotno vrednostjo za cono, v kateri je parcela. Balkoni in nenadkrite terase se v prostornino ne štejejo (Pravilnik NN 15/19). Odločbo o prispevku izdajo po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Plača se enkratno, občina ali mesto pa lahko dovoli obročno plačilo. Ločen je od nadomestil za priključitev na omrežja.
Poglavje: 4.1, 4.2
Letna dajatev občini ali mestu za vzdrževanje komunalne infrastrukture, na m² uporabne površine stanovanjskega, poslovnega in garažnega prostora (Zakon o komunalnom gospodarstvu, NN 68/18). Znesek je odvisen od vrednosti točke, cone in namembnosti prostora. Obveznost se začne z uporabnim dovoljenjem ali začetkom uporabe. Ni isto kot enkratni komunalni prispevek.
Nosilna konstrukcija hiše, ki vse obremenitve prenaša na temelje in v tla. Je lahko lesena, zidana ali iz armiranega betona. Izbira vpliva na stroške, nosilnost in trajnost stavbe.
Poglavje: 4.1, 5.3
Prostor z umivalnikom, straniščem, prho ali kadjo. Biti mora premišljeno urejena, vodotesna in dovolj prostorna za udobno vsakdanjo rabo.
Poglavje: 3.1, 3.2
Višina pritličja nad terenom ali absolutna kota pritličja. Na poplavnih in drugih zaščitenih območjih je pogosto predpisana in mora biti nad določeno vrednostjo.
Poglavje: 2.3, 2.4